|
< nazaj |
|||
|---|---|---|---|---|
CVETNOETNO, KOLEKCIJA SODOBNEGA ETNO POHIŠTVA |
datum:28.6.2011 |
|||
fotografije: komentarji: |
Prvega junija bodo v Slovenskem etnografskem muzeju odprli razstavo pohištva z nenavadnim naslovom. Cvetnoetno ni nostalgija kar tako, cvetnoetno je trend, je sodobno pohištvo z najlepšim obrazom, vsebino in značajem. Je slovenska kulturna identiteta, obarvana sodobno, lahkotno, pristno in duhovito.Cvetnoetno ima zgodbo, vendar ni najdeno na kakšnem zaprašenem podeželskem podstrešju. Cvetnoetno je čisto novo, izmislili sta si ga oblikovalka in arhitektka Špela Leskovic ter modna oblikovalka Almira Sadar, s posebnim občutkom za lepoto in tradicijo pa so ga izdelali v Mizarstvu Černe. Almira in Špela sta tokrat sodelovali drugič (prvič sta se srečali v restavraciji Evergreen v okviru golfišča Smlednik, kjer je Špela oblikovala interjer, Almira pa je izdelala unikatne vezene kovinske luči). Vse, kar sem lahko izdihnila, ko sem prvič videla fotografije, je bilo – prečudovito! Cvetnoetno ponuja nov trend obujanja preteklosti, tradicije, torej lastne narodove identitete. V današnjem globaliziranem svetu, kjer povsod naletimo na iste izdelke, iste blagovne znamke, iste hotele, je postala pomembna nacionalna drža, ki zagotavlja drugačnost in v ospredje postavlja lokalne posebnosti ter gradi značaj – kraja, mesta ali države, z izdelki, ki stojijo za njimi. »Prenasičeni smo z enakostjo, ki nas zasleduje povsod, kamor gremo, medtem ko ljudje vedno bolj iščemo vsebino, kulturno identiteto, nekaj drugačnega, pa naj bo to hrana, obleka ali stol,« pravi Almira. Etno nam ponuja toliko oblikovalskih priložnosti, toliko drugačnosti in toliko »svojega«. Etnografsko obarvano pohištvo izhaja iz kulturne dediščine. Slovenci jo imamo, smo pa v desetletjih po drugi svetovni vojni med velikim gospodarskim vzponom nanjo pozabili in jo potisnili na rob našega bivalnega prostora. To so bili časi množične proizvodnje, ki jo je poganjal modernistični oblikovalski kredo, kjer prostora za srčke in nageljčke ni bilo, etno pa je dobil negativen prizvok. Staromodni masivni les so izrinili kovina, plastika ter različni furnirji. Les je za velikoserijsko proizvodnjo postal predrag ter »nemoderen«, tako da je iz stanovanj skoraj izginil. Le še redki lesoljubci so mu v tej ali oni obliki ostali zvesti. Danes se les spet vrača v vsem svojem sijaju, z njim pa tudi pozabljene ročne spretnosti, kot so denimo kvačkanje, pletenje, vezenje, rezbarjenje... »Prepričana sem, da gre, povsem psihološko, za vpliv recesije, ki je v ljudeh spet prebudila potrebo po varnosti, ki jo lahko daje samo dom,« pravi Špela. Spet je moderna domačnost, toplina, to pa je pojem, ki ga zna les čudovito prebuditi. »Ko o tem razmišljaš, slej ko prej prideš na nekaj domačega, kar te zasleduje že od vedno, kar si podzavestno posvojil, kar je tvoje, neke oblike, način življenja...« razmišlja Špela. Almira je novo leto preživela v Braziliji in tam je nanjo velik vtis naredilo oblikovanje bratov Campana.Humberto in Fernando Campana sicer delata predvsem za italijansko dizajnersko podjetje Edra, vendar ostajata zvesta lokalni brazilski estetiki, ki temelji na recikliranju materialov in oblik. Ukvarjata se s sodobnim oblikovanjem, vendar tipično in prepoznavno brazilsko. Špela in Almira pa sta s Cvetnoetno poskusili ustvariti nekaj prepoznavno slovenskega. Cvetnoetno ni samo pohištvo, temveč je s tekstilom ocvetličeno oziroma oblečeno jedilno pohištvo, ki ga sestavljajo različni stoli, jedilna klop in miza. Špela je izhajala iz starih vzorcev, pri čemer je kot osnovni dekorativni element uporabila formo balustra (klasična forma stopniščne ograje) ter sem in tja nanizala še kakšen srček. To je stara in preizkušena oblika, sestavljena iz niza različno velikih lesenih kroglic, ki figurativno ponazarjajo cvet, ko je ta še v popku. Na prvi pogled precej enostavna reč, če odmislimo problem izvedbe – kroglice so namreč ročno stružene, česar pa pri nas skoraj nihče več ne počne ... Vsi stoli in miza imajo enake, navzven razmaknjene in črno pobarvane noge, kjer gre za tradicionalno pastirsko formo (ki je danes spet moderna), pogojeno izključno s statiko. Izbrani les je macesen, lakiran iz povsem praktičnih razlogov za večjo obstojnost in manjšo občutljivost. Ker je to izjemno vzdržljiv les, ga je mogoče uporabljati tudi zunaj kot vrtno pohištvo. Cvetnoetno nastopa vedno v dvojini. Cvetlične tekstilne dodatke za pohištvo je oblikovala oziroma ročno nakvačkala Almira. To so okrogle blazinice za sedenje v različnih barvah ter pled, sestavljen iz množice drobnih cvetov (različno velikih krogov, ki predstavljajo abstraktne cvetove), nakvačkanih v različnih barvah in povezanih skupaj s trakovi. Špela je v sprednji naslon za roke nalašč zato vrezala dve odprtini, kamor je mogoče plet vstaviti, z njim pa si kot z odejico zvečer pokriješ noge. Podobne blazinice za sedenje je Almira nakvačkala tudi za klop, obkvačkani pa so tudi balustri gugalnika. Takšen način »oblačenja« pohištva predstavlja specifično dodano vrednost; Špela in Almira si želita, da bi nenavadna pohištvena kolekcija zaživela prav v tej kombinaciji. Posebnost ima tudi jedilna miza, ki jo na sredi ne krasi klasičen klekljan prtiček, temveč luknja, v katero je mogoče postaviti vazo z rožami. Etnopohištvo povezuje sodobno oblikovanje s slovensko kulturno dediščino in tradicionalna znanja lesarstva in tekstilstva, ki so iz naših šol in delavnic skoraj izginila. Oblike, ki so se skozi zgodovino zapisale kot tradicionalne pri oblikovanju kmečkega pohištva, sta Špela in Almira interpretirali sodobno za uporabo v vsakdanjem življenju. Posebno vlogo v celotnem projektu igra Mizarstvo Černe. »Morda se čudno sliši, ampak danes je težko najti mizarstvo, kjer bi znali v skladu s starimi tehnikami obdelati masivni les,« pravi Špela. To je družinsko podjetje z eno najdaljših tradicij pri nas, ki nepretrgano posluje od leta 1901. Praded Ivan je sodeloval z arhitektom Plečnikom, njuno sodelovanje je preraslo v tesno prijateljstvo. Danes mizarstvo vodita Anže Černe starejši in njegov sin Anže Černe mlajši. * Almira Sadar je zaposlena kot profesorica pri predmetu Oblikovanje oblačil na NTF Oddelku za tekstilstvo. Leta 1997 je ustanovila svoj oblikovalski studio, oblikuje oblačila za blagovno znamko Almirasadar in sodeluje pri različnih oblikovalskih projektih. Leta 2006 prejela nagrado trend. Špela Leskovic je med letoma 1999 in 2003 delovala na področju scenografije in kostumografije. Leta 2000 je skupaj z Alešem Košakom ustanovila studio za arhitekturno projektiranje AKSL arhitekti. Studio je bil leta 2007 za delo pri notranji opremi nominiran za Plečnikovo odličje za projekt Restavracija Rožmarin, leta 2010 je bil nominiran za nagrado contractworld new generation za Restavracijo Valvas’or in leta 2011 za Kavarno Rog. Smilja Štravs |
